Nekdaj je veljalo, da se seno poleti ne bo sušilo, če gospodinja ne bo pripravila krofov. Pritisk je bil še večji, ker so verjeli, da repa ne bo debela, če krofi ne bodo imeli dovolj lepih obročkov ali »kranceljčkov«.

Medtem ko so si pridne gospodinje prizadevale zadovoljiti ta visoka pričakovanja, so se bolj iznajdljive odločile za pripravo drugih ocvrtih dobrot – flancatov, fanclov, štraub, fritul, rafjol, bobov in mišk – kakor se imenujejo le nekatere izmed ocvrtih dobrot, posutih s sladkorjem, ki jih pri hiši ob pustu ni smelo manjkati.

Poleg teh so, še posebno na pustno nedeljo, pogrinjke ponekod ozaljšale potice, posebej pa naj navedemo še žlinkrofe. Varčne gospodinje so jih pripravljale iz testa, ki je ostalo pri izrezovanju krofov, napolnile pa so jih z makovim ali rožičevim nadevom.

Foto: Daniel Vincek

Dobrote so skupaj s kakšnim kosom špeha, klobaso, jajci in vinom darovali maškaram, ki so obiskale hišo, da bi družini prinesle srečo. Če bi jih pustili praznih rok ali pa jim celo zaprli vrata, bi gospodinjstvo namreč vse leto spremljala smola.

O preostalih mastnih in slastnih pustnih dobrotah preberite v februarski številki revije Dober tek, recepte pa poiščite na tej povezavi.

OZNAKE