S temeljito obnovo in energetsko sanacijo so obstoječo stavbo spremenili v sodoben obrat za proizvodnjo svežih testenin in izdelkov iz krompirjevega testa. Investicija bo s sodobno tehnologijo omogočala proizvodnjo izboljšanih polnjenih testenin različnih okusov, brez dodanih konzervansov in umetnih arom. Pridobitev bo omogočila Mlinotestu tudi še močnejši vstop na tuje trge, hkrati računajo na povečano povpraševanje na domačem trgu, kjer so najmočnejši ponudnik polnjenih testenin. Uradna otvoritev je bila hkrati obeležitev 60-letnice proizvodnje testenin v tej ajdovski tovarni in 1. slovenski festival testenin.

Na liniji za izdelavo polnjene testenine bodo proizvajali različne vrste svežih testenin, kot so kapeleti, ravioli, tortelini, saketini, torteloni z različnimi polnili ali iz različnih vrst testa (npr. pirinega). Na liniji za krompirjevo testo bodo delali cmoke z različnimi polnili in njoke z več vrstami dodatkov, kot so skuta, pira ali polnozrnata moka. Novi obrat ponuja več možnosti pakiranj in različnih režimov skladiščenja (hladno, zamrznjeno, sveže njoke s kratkim rokom uporabe).

Velika investicija

»Trg testenin je v resnici globalni trg, zahteven, a perspektiven,« je ob otvoritvi povedal Danilo Kobal, predsednik uprave Mlinotesta: »Investicija je bila za podjetje velika, odločitev zanjo pa niti ne tako težka, saj se zavedamo, da brez razvoja ni mogoče obstati na trgu. In tako razmišljamo tudi pri načrtih za naprej, ko smo pred temeljito prenovo tovarne suhih testenin.«

Danilo Kobal, predsednik uprave Mlinotesta, in Robert Rutar, direktor testeninarstva in mlinarstva pri Mlinotestu

Robert Rutar, direktor za testeninarstvo in mlinarstvo je povedal, da oprema omogoča proizvodnjo izdelkov z novimi okusi, s še več polnila in s krajšo pripravo, kar bo Mlinotestu omogočilo še močnejši vstop na tuje trge in povečalo tržni delež na domačem: »Dejstvo je, da so testenine, tako suhe kot sveže, nepogrešljiv del mediteranskega načina priprave hrane, ki je v zadnjih letih je postal še širše prepoznaven in priljubljen. Nedvomno je čar mediteranske prehrane v tem, da so obroki izjemno enostavni za pripravo, iz čim bolj naravnih in kar najmanj predelanih sestavin, in vse to s sveže polnjenimi testeninami dosegamo.«

Židan: Mlinotest z domačim lastništvom ohranja delovna mesta dokazuje, da smo sposobni biti odlični pri najzahtevnejši proizvodnji hrane

Otvoritev obrata, vrednega skoraj pet milijonov evrov, je s svojim prihodom podprl tudi častni gost mag. Dejan Židan, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bil v času odločanja za sofinanciranje investicije v Mlinotestu kmetijski minister. Investicija v tovarno svežih testenin je bila sofinancirana iz Programa razvoja podeželja:

»Živilskopredelovalna industrija je izjemno pomembna in za vsako državo strateška dejavnost. Pridelava, predelava hrane in visoka stopnja samooskrbe morajo biti naš cilj tudi v prihodnje. V Sloveniji imamo v tej branži dobra podjetja in Mlinotest je zagotovo med najpomembnejšimi, tudi zato, ker z domačim lastništvom ohranja delovna mesta in dokazuje, da smo sposobni biti odlični pri najzahtevnejših segmentih proizvodnje hrane.«

Pašta fešta – festival testenin

Prvi je nove Mlinotestove torteline in raviole ob otvoritvi novega obrata preizkusil kuhar Primož Dolničar in jih med kuhanjem v živo pospremil z domiselnimi omakami, ki so bile krona številnih okusnih omak lokalnih gostincev na Pašta fešti. Mlinotest je namreč otvoritev sodobnega obrata pospremil s festivalom testenin Pašta fešta. Na stojnicah so se predstavili številni gostinci, ki so obiskovalcem v brezplačno pokušino ponudili nove Mlinotestove testenine.

Obiskovalci so lahko na festivalu testenin prezplačno okusili testenine z zares širokim naborom omak – od pancete do jurčkov, od divjačine do ocvirkov, od dehidriranega rumenjaka do hruškove pene. Svoje jedi so na Pašta fešti pripravile restavracije Pecivo (Nova Gorica), Theodosius (Vrhpolje pri Vipavi), Gostilna pri izviru Hublja (Ajdovščina), Mlinotestova zunanja sodelavka in kuharica Julijana Krapež, da pa ima tudi Mlinotest v svoji kuhinji izjemne chefinje, sta dokazali sodelavki Jurka Bole in Dolores Kobal. Za ujemajoča se vina so poskrbeli iz vinske kleti Vina Saksida (Dornberk).

Svetovni trg testenin v številkah

Po podatkih Eurostata je bil evropski trg s testeninami leta 2017 vreden 5,7 milijarde evrov. Evropska podjetja so proizvedla 5,3 milijonov ton testenin ali 10,5 kilograma na prebivalca EU. Kar 72 % testenin so izdelali v Italiji, največja uvoznica testenin v EU pa je Nemčija. Iz podatkov Eurostata je vidno, da Italija tudi vodi v porabi testenin na prebivalca, zaužijejo jih kar 26 kg.

Italiji, kjer pojedo 26 kg testenin na prebivalca, po porabi testenin  sledijo Venezuela z 12,3 kg na prebivalca, Tunizija z 11,9 kg, Grčija z 10,5 kg, Švica z 9,3 kg, Švedska z 9,0 kg in ZDA z 8,8 kg na prebivalca. V Nemčiji je poraba testenin na osebo 8,1 kg, na Hrvaškem 7,3 kg in v Sloveniji 6,7 kg na prebivalca.

Testenine so pomemben steber mediteranske prehrane. So zdrave, cenovno dostopne, njihova priprava je hitra in enostavna. Ne redijo, so vir dobrih vitaminov ter mineralov in praktično vsi jih imamo radi. So živilo, ki ga imamo vedno v shrambi ali v hladilniku. Enostavno jih je hraniti, zavzamejo malo prostora in nam vedno in povsod omogočijo pripravo kakovostnega obroka. Testenine so čudežna hrana: vsak obrok je z malo domišljije drugačen, hitro nasiti in je odličen – pripravljen v študentski sobi ali za pomembno protokolarno kosilo.

Zanimivost

Testenine v slovenski kulinarični tradiciji

Tudi v slovenski tradicionalni kuhinji najdemo testenine. Rezanci so se verjetno k nam razširili iz samostanskih, grajskih in meščanskih kuhinj, zelo močan pa je bil tudi vpliv italijanske kuhinje. Testenine so bile po vsej Sloveniji tudi zakuha za juhe ali samostojne jedi. Poleg tankih in širokih rezancev smo poznali tudi trgance in fuže ali pljukance, med testeninami s polnili pa seveda idrijske žlikrofe. Med 170 tradicionalnimi slovenskimi jedmi, ki so temelj slovenske gastronomske razpoznavnosti, najdemo fuže, značilne za Istro, Brkine in Kras, in istrsko pašto, ki so jo včasih pripravljali le za večje praznike, zabeljeno z ocvrto panceto.

OZNAKE