Nabiranje kostanja je eno najlepših jesenskih opravil, pri katerem lahko sodeluje vsa družina, še lepše pa je, ko pravkar pečeni kostanji poskakujejo iz roke v roko, da bi se čim prej ohladili. Če smo se pečenega in kuhanega kostanja že do sitega najedli, lahko pride ta mesec na vrsto nadgrajeno kostanjevo kulinarično ustvarjanje! (recepti spodaj)

Najokusnejši kostanji so maroni, ki se od navadnega kostanja razlikujejo po tem, da so večji, slajši in je v bodičasti ježici le en plod, medtem ko so v ježici navadnega kostanja lahko tudi do tri  drobnejša jedrca.

Prebiranje kostanja

Med nabiranjem ali pred shranjevanjem kostanj pregledamo in poškodovane plodove zavržemo. Lupina mora biti napeta in brez črnih luknjic, ki pomenijo, da je kostanj črviv.

Kostanje stresimo v vodo: zdravi potonejo, črvivi plavajo na vodni gladini.

Shranjevanje kostanja

Nabrani kostanj lahko dva tedna hranimo na hladnem, tudi v hladilniku, vendar ne v plastični vrečki. Če naberemo več kostanja, kolikor ga lahko porabimo, ga lahko svežega ali pečenega tudi zamrznemo. Svežega pred zamrzovanjem zarežemo. Kostanj lahko zamrznemo tudi v obliki kostanjevega pireja: kostanj skuhamo, ga olupimo in z malo mleka ali sladke smetane pretlačimo v pire.

Kostanj, ki ga dan ali dva sušimo, je slajši, ker se del škroba spremeni v sladkor. Tudi lupi se laže.

Kostanje lahko shranimo tudi tako, da jih vložimo v sirupu z vaniljinim strokom ali iz njega pripravimo marmelado.

Peka kostanja

Čeprav malokdo ve, lahko zrel kostanj jemo tudi surov. A ker ima surov plod oster okus, ga običajno raje toplotno obdelamo. Pred peko ali kuhanjem vsak plod z ostrim koničastim nožičem prečno zarežemo na izbokli strani (na »trebuščku«), da ga med peko ne bi razneslo in da ga kasneje lažje olupimo.

Kostanj lahko pečemo na žerjavici ali na kuhinjskem štedilniku v posebni ponvi z luknjičastim dnom (ali stari ponvi, ki nam je ni žal) ali v litoželezni ponvi. Vanjo nasujemo le toliko kostanja, da je dno prekrito. Med peko kostanj večkrat premešamo.

Kostanj v pečici pečemo na najvišji temperaturi in na najvišjem vodilu. Pekač obložimo s papirjem za peko in kostanj pred peko poškropimo z vodo.

Kostanj pečemo približno 20 minut.

Kuhanje kostanja

Kostanj skuhamo tako, da neolupljene plodove zarežemo po “trebuščku” in stresemo v hladno vodo, po želji dodamo ščepec soli ali sladkorja, in kuhamo 40 minut, nato pa jih še vroče z majhnim nožkom olupimo.

Lupljenje kostanja

Pečen kostanj

Pečen zarezan kostanj laže olupimo, če še vročega zavijemo v časopisni papir, ali še bolje, v vlažno krpo, in ga nekaj minut pustimo zavitega, nato pa ga olupimo s prsti.

Kuhan kostanj

Kuhan kostanj olupimo z majhnim nožkom. Lažje gre, če je kostanj še vroč.

Ker je lupljenje večje količine kuhanega kostanja za slaščice ali pire zamudno, predlagamo preprostejši način:

kuhanemu kostanju odrežemo celo svetlo liso, s katero se je držal ježice, ga položimo z odrezano stranjo v stiskalnico za česen in ga preprosto iztisnemo iz lupine.

Lupljenje kostanja za uporabo v jedeh

Če je kostanj sestavina druge jedi, ki jo potem, ko dodamo kostanj, še naprej toplotno obdelujemo, je bolje, da kostanj ni preveč kuhan ali pečen, ker bi sicer v jedi razpadel. V tem primeru lahko kostanj z zarezano lupino le na hitro ocvremo in nato lažje olupimo ali pa ga neolupljenega stresemo v lonec z vrelo vodo in pustimo vreti približno 7 minut; nato ga odcedimo in stresemo na kuhinjsko krpo. Ko je dovolj ohlajen, mu z ostrim nožem odstranimo zgornjo trdo lupino in spodnjo membrano. To opravilo je lažje, če lupimo še vroče kostanje, zato uporabimo kuhinjske rokavice. Če se kostanji še vedno težko lupijo, jih damo za kakšno minuto v mikrovalovno pečico.

Kostanj v kulinariki

V glavnih jedeh lahko kostanj zamenja krompir in druge močnate priloge, dodajamo ga lahko juham in obaram, s kostanjem lahko nadevamo perutnino, ga pretlačimo v slan ali sladek pire, ga uporabimo v tortah, narastkih, kremah, pudingih, štrukljih, sladoledih in preostalih sladkih dobrotah.

Iz enega kilograma kostanja dobimo približno 80 dag mesa.

Iz posušenega olupljenega kostanja meljejo tudi moko, ki je primerna za peko kruha ali sladic. Posebna specialiteta je glaziran kostanj: najpreprosteje ga pripravimo tako, da v ponvi rahlo karameliziramo sladkor, dodamo olupljen kuhan kostanj in dobro premešamo; po potrebi dodamo malce vode. Kostanj se odlično poda tudi k martinovi gostiji – kot nadev ali priloga ob goski ali rački.

Recepti:

Kostanj v pomarančnem sirupu z likerjem

Kostanjeva juha s portskim vinom

Polnjeni ohrovtovi listi z rižem in kostanjem

Skutni cmoki s kostanjem in suhimi slivami

Kostanj v vaniljevem sirupu s konjakom

Kostanjeva torta

Kostanjeva marmelada

 

 

Zanimivost

Prodajalci kostanja se strokovno imenujejo kostanjarji in prav slovenski kostanjarji so pred prvo svetovno vojno na Dunaju, v Trstu in Budimpešti sloveli po najboljših in najlepše pečenih kostanjih.

OZNAKE