Kakšna je vaša prva kuharska izkušnja oziroma spomin v povezavi s hrano ali kuhanjem?

Moj prstek je bil povsod; v nadevih za potice in zavitke, kremah in seveda v »špajzi«, kjer je zabredel v marsikateri lonček. Pri dvanajstih letih prvi uspeh z orehovo torto in neuspeh s potico.

Zakaj ste postali kuhar?

Malo zaradi maminih genov, ker so imeli furmansko gostilno. Predvsem pa je kriva sestra , ki me je peljala na gostinsko šolo in rekla »Boš kar kuhar, ker pečeš dobre torte.«

Tradicionalna ali moderna kuhinja?

Rad preverjam tradicionalne stare recepte in poskušam odkriti njihove skrivnosti nastajanja v določenem okolju in času. Moderno kuhinjo pa predvsem uporabljam pri delu.

Kdo je vaš »kuharski heroj«?

Marjan Lešnik je bil moj prvi stik z osnovo francoske kuhinje, s katero sem lažje razumel moderno. Blizu sta mi Charlie Trotter in Marco Pierre White.

Najljubše opravilo v kuhinji?

Kuhanje in kreiranje novih kombinacij jedi in menijev.

Najmanj ljubo opravilo v kuhinji?

Čiščenje lignjev (so se mi zamerili pri prvem delu prakse).

Iz katerega živila najraje ustvarjate?

Iz rib in morskih sadežev. In maslene skulpture iz margarine.

Najljubša knjiga o kuhanju?

Pellaprat, Larousse, Enciklopedija Alaina Ducassa in zbirka Modernist cuisine.

Na kaj ste najbolj ponosni?

Na kuharsko ekipo, s katero delam, in na nacionalni kuharski tim.

Kaj pogrešate v slovenskem kulinaričnem svetu?

Pestrejšo ponudbo lokalnih živil in več neposrednega povezovanja s pridelovalci, kar bi zagotavljalo kvalitetnejšo in sezonsko ponudbo

Kuharski nasvet našim bralcem?

Če prvič ne uspe, bo drugič gotovo bolje!

OZNAKE