Članki

GRAH

Avtorica: U. P.
DT 5/2012

Grah je stročnica, ki jo lahko pripravljamo prav v vsakem letnem času. Med letom uporabljamo zamrznjen,konzerviran ali suh grah, vendar je najslajši prav v maju in juniju, ko jemo svežega. Spomladanski in zgodnjepoletni sveži grah ni čudovit le zaradi okusa, temveč vsebuje tudi največ hranilnih snovi.

istock 000017697004medium

Zaradi njegove hranilne »moči« so v rimskem cesarstvu z grahovo juho hranili gladiatorje, sužnje in delavce, v srednjem veku so ga uporabljali kot čarobno sredstvo za odganjanje zlih duhov, nato kot sredstvo za povečanje plodnosti, danes pa je mladi grah predvsem sladka popestritev spomladanskih kulinaričnih užitkov.

Kot vse stročnice je tudi grah zelo bogat z beljakovinami, poleg teh vsebuje še ogljikove hidrate, vitamine in minerale (kalij, magnezij in železo). Velika količina balastnih snovi deluje razstrupljajoče, znižuje količino slabega holesterola in maščob v krvi ter pospešuje metabolizem. Grah vsebuje nadpovprečno veliko vitamina A, železa in vitamine iz skupine B – predvsem veliko koncentracijo vitamina B1, ki skrbi za dobro delovanje živčevja, tako da lahko z majhnimi zelenimi semeni pripomoremo k ohranjanju uravnoteženega razpoloženja in se pripravimo za večje napore. Za zdravje je grah blagodejen tudi zaradi razmerja magnezija in nukleinskih kislin, ki so najboljše naravno pomlajevalno sredstvo in jih naše celice potrebujejo za »popravila« in obnavljanje, zato pravijo, da grah deluje pomlajujoče. Krepi lase in vezivna tkiva, razstruplja in izboljšuje vid ter pri športu učinkuje anabolično (povečuje mišično maso).

GRAH

Obstaja okrog sto sort graha, lahko je mali grmič ali vzpenjavka, z gladkimi ali nagubanimi zrni. Pri okroglozrnatem grahu jemo oluščena zrna, ki so mlada in se zato hitro skuhajo. Stročji grah jemo v strokih kot stročji fižol, v strokih pa pripravimo tudi mladi sladkorni ali sladki grah, ki se tako seveda imenuje zaradi svojega okusa.

Pri nakupu graha moramo biti pozorni, da so stroki napeti, čvrsti in brez madežev. Starejši grah prepoznamo po nekoliko bolj suhem stroku z vidnimi obrisi zrn. Ko sveži grah izluščimo, je dobro, da ga čim prej pripravimo, saj se zrna zelo hitro sušijo (če se vam zdi luščenje zamudno opravilo, ga prepustite otrokom, ki se navadno ob tem izjemno zabavajo!). Kadar oluščenega graha ne moremo pripraviti takoj, ga lahko shranimo v mrzli vodi, da bo laže zadržal svežino. Pred pripravo graha v strokih stroke ob straneh obrežemo. Nekoliko večjim strokom pred pripravo odstranimo nit (»šiv«), ki poteka po celotni dolžini stroka. To storimo tako, da stroku odrežemo konico in nastavek peclja, pri tem pa vsakič na eni strani s stroka potegnemo tudi nit. Sveži mladi grah kuhamo le kratek čas v majhni količini vode, da ohranimo kar se da veliko vitaminov.


Mladi grah na maslu je odlična priloga, če mu dodamo beluševe vršičke in srčke artičok, pa v eni jedi objamemo vse zelene majske radosti. V temi meseca majske številke revije Dober tek smo zbrali nekaj odličnih receptov s svežim grahom – delikateso, ki je dostopna le kakšen mesec ali dva, zato pohitite!



Na spletnih straneh www.dobertek.com uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Če vas zanima več, prosimo, preberite naše pogoje poslovanja. Sprejemam piškotke s te strani. Če vas zanima več, prosimo preberite naše pogoje poslovanja.

Sprejemam piškotke s te strani

Več o zakonodaji