Članki

SLOVENSKA KULINARIČNA DEDIŠČINA IN SODOBNOST

Avtor: Janez Bogataj, prof. dr.

SLOVENSKA KULINARIČNA DEDIŠČINA IN SODOBNOST

Raznolikost kulinarične dediščine Slovenije je posledica stoletnih stikov na stičišču evropskih Alp, Mediterana in Panonske nižine. Nekoliko razvojno mlajši so vplivi iz sosednjega Balkana, ki se močneje začenjajo odražati v prehranski kulturi po koncu druge svetovne vojne. Čeprav je to geografsko in kulturno stičišče vzrok številnih različnosti in pestrosti, je na drugi strani tudi ovira za izbiro in določitev temeljnih razpoznavnosti kulinarike Slovenije. Seveda le na prvi pogled.

Pogojev za tako izbiro je seveda več. Med njimi je na prvem mestu temeljito poznavanje vseh jedi, jedilnih obrokov in prehranskih navad v vseh obdobjih zgodovinskega razvoja in v vseh sodobnih družbenih skupinah. Slabo poznavanje namreč vodi v stereotipe, kakršnih je na področju kulinarike Slovenije veliko in ki pogosto povzročajo številne negativne interpretacije ter vplivajo na negativne pojave v izobraževanju, ponudbi jedi v gostinskih lokalih, ljubiteljskem določanju lokalnih in regionalnih prehranskih tipik, v turistični ponudbi in drugje. Seveda je v paleti teh pojavov veliko pozitivnih dejanj in prizadevanj, kako narediti kulinariko Slovenije razpoznavno.

SLOVENSKA KULINARIČNA DEDIŠČINA IN SODOBNOST

V Sloveniji smo leta 2006 dobili Strategijo gastronomije. Zajetna strokovna študija je izjema v poplavi najrazličnejših strategij, elaboratov, projektov z različnih področij, ki po navadi ostajajo na policah županskih, ministrskih in še kakšnih pisarn. Izjema zato, ker se je po izdelavi študije začelo njeno dosledno uresničevanje. Resnici na ljubo predvsem na turističnem področju, počasi, celo zelo počasi, se usmeritve iz strategije prenašajo tudi na druga področja našega sodobnega prizadevanja. Strategija je določila 24 gastronomskih regij Slovenije, v katerih je skupaj 180 značilnih in razpoznavnih jedi. To pomeni, da je postavila red in sistem, gastronomsko piramido, ki omogoča popolno gastronomsko ali kulinarično razpoznavnost.


Razvijanje sodobne kulinarike na temeljih kulinarične dediščine lahko pomembno prispeva tudi k boljši razpoznavnosti v svetu. V članku avtor navaja zglede pozitivnih kulinaričnih prizadevanj in se dotakne nekaterih negativnih primerov. Predstavljena je tudi Starategija gastronomije Slovenije, pomen kulinarične dediščine, njene interpretacije in stereotipi ter njena usoda v večkulturni družbi.


Na spletnih straneh www.dobertek.com uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Če vas zanima več, prosimo, preberite naše pogoje poslovanja. Sprejemam piškotke s te strani. Če vas zanima več, prosimo preberite naše pogoje poslovanja.

Sprejemam piškotke s te strani

Več o zakonodaji