Članki

TURČIJA

Avtorica: U.P.
Foto: Cveto Sonc
 
TURČIJAV Turčiji čas teče počasi. Dnevi so dolgi, življenje je sproščeno, ljudje so družabni in pravila ne igrajo velike vloge. Za kosilo ali večerjo nimajo določene ure, preprosto jedo, ko so lačni, tudi tradicionalne jedi nimajo določene recepture, ker v večino jedi lahko dodajo tisto, kar imajo pač trenutno na zalogi – včasih je to več zelenjave, drugič več mesa. Hrana je zanje eden največjih užitkov v življenju in vsak obrok sestavlja več jedi, edino pravilo pa je, da je treba jesti dobro in predvsem nikoli sam.
 
Turčija, tako rekoč vrata ali predsoba Evrope, leži na geografskem, političnem in kulturnem stičišču, kjer si ob strani stojita Evropa in Azija, pretežno krščanski in pretežno islamski svet, helenizem in arabstvo, zahodna in vzhodna kultura. To jo postavlja v vlogo evropske posebnice, ki v vsej tej zmešnjavi odlično funkcionira, čeprav nekako ne najde svojega mesta niti v Evropi niti v Aziji. Po drugi strani je njena kulinarična pozicija močno zasidrana in je poleg francoske in kitajske tretja najbolj razširjena kuhinja v svetu. Hkrati bi lahko rekli, da je tudi ena bolj raznolikih, kar sploh ne preseneča, če pomislimo, da se država razteza kar čez sedem geografskih pasov in ima kar tri vrste podnebij, evrosibirskega, sredozemskega in iransko-turanskega. Turško kulinariko tako soustvarjajo podnebne razmere, skrajno raznolika vegetacija, zapuščina nomadskega življenja prednikov in stoletij kraljevske kuhinje. V njeni razgibani zgodovini so se zvrstili Hetiti, Grki in Rimljani, največji vpliv sta pustila Bizantinsko cesarstvo in za njim še osmansko cesarstvo, v novejši zgodovini pa seveda slavni Atatürk, oče vseh Turkov, ki je Turčijo moderniziral in demokratiziral. Čeprav se tudi Turčija ne more izogniti vse nasilnejši globalizaciji, se Turki svoji tradiciji ne bodo tako zlahka odrekli.
 
Kombinacija vzhodnega in zahodnega, starega in novejšega ter preprostega in kraljevskega je združena v kulinariko, ki se nam (in še bolj našim balkanskim sosedam) zdi že skoraj povsem »naša«. Burek, pite, čufte, čevapčiči in še bi lahko naštevali jedi, ki so jih zelo verjetno na ta prostor prinesli Turki med svojimi osvajanji in preseljevanji, predvsem v času osmanskega imperija. Ena izmed teorij o nastanku besede čevapčič oziroma čevap je, da je nastala iz besede kebab. No, stvari so se obrnile tako, da danes na naših ulicah vidimo več kebabov kakor čevapov. In ker so nam postali tako blizu, je treba pojasniti, da kebab niso le kosi piščančjega, govejega in ovčjega mesa, pečeni na vrtečem se pokončnem ražnju, ampak je kebab prav vsako na kakršen koli način pečeno meso. V turški kuhinji je meso pogosto narezano na manjše koščke, prevladuje pa predvsem mleto. Naše čufte so sestre turških mesnih kroglic (ki so sicer lahko tudi v obliki svaljkov), ki jim pravijo »köfte« in jih pečejo na žaru ali skuhajo. »Çi köfte« so surove kroglice iz mletega mesa z začimbami in fino mletim bulgurjem (oblika pšenice vrste durum), zavite v liste zelene solate, in kot prigrizek zelo priljubljene. Čeprav smo začeli z naštevanjem mesnih jedi, je Turčija z lahkoto tudi raj za vegetarijance, saj vsako, še tako mesno jed, spremljajo velike količine zelenjave in stročnic. V prvi vrsti so to jajčevci, ki jih pripravljajo na tisoč načinov (pečene v pečici, na žaru, ocvrte, pasirane, polnjene, v omakah, prilogah, juhah ... celo posušijo jih, da bi jih lahko jedli tudi pozimi in polnili njihove posušene lupine), pa tudi paradižnik, paprike, bučke, čebula, pšenica in čičerika ne zaostajajo.
 

Več o raznoliki turški kulinariki, njenih sestavinah, začimbah, tradicionalnih jedeh in navadah prehranjevanja smo pisali v majski številki revije Dober tek (leto 2010). Predstavili smo tudi edino turško restavracijo v Sloveniji in bralcem za okus po Turčiji ponudili šest okusnih turških receptov.


  

 

Na spletnih straneh www.dobertek.com uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Če vas zanima več, prosimo, preberite naše pogoje poslovanja. Sprejemam piškotke s te strani. Če vas zanima več, prosimo preberite naše pogoje poslovanja.

Sprejemam piškotke s te strani

Več o zakonodaji