Članki

RESTAVRACIJA SHAMBALA

Avtorica: Urška Petelin

RESTAVRACIJA SHAMBALA

 

Kokosovo mleko, sojina omaka, palmov sladkor, nezamenljiva ribja omaka, riž in riževi rezanci, čaj in predvsem resnično veliko sveže zelenjave, sadja in zelišč so osnove vsake azijske kuhinje. Iz države v državo in iz pokrajine v pokrajino se večinoma spreminja le način, kako te okuse med seboj prepletajo. Tudi načini priprave jedi so različni, a zvezda vsakega azijskega štedilnika je zagotovo vok. In to predvsem, ko govorimo o kuhinji jugovzhodne Azije, na katero so se osredotočili tudi v ljubljanski restavraciji Shambala. Pod njenim imenom je zapisano: Dežela azijskih okusov.

Potrebno je bilo veliko poguma, da je v ozki ulici, ki vodi od ljubljanskih Križank k nabrežju Ljubljanice, azijsko restavracijo ustvarila družina, ki nikoli ni bila v gostinskih vodah. Manja Pavšič je arhitektka, njena hči Nana Žargi industrijska oblikovalka, sin Denis Petrovčič pa absolvent arhitekture. V šali pravijo, da so se v to spustili predvsem zelo naivno, a očitno jim je uspelo, saj je bila restavracija kmalu po odprtju dobro sprejeta v slovenskih kulinaričnih krogih in v

RESTAVRACIJA SHAMBALA

dveh letih ji je uspelo odobravajoče kritike ohraniti – letos je v kategoriji Restavracije z nacionalnimi kuhinjami prejela tudi Znak ljubljanske kakovosti. Morda zato, ker na restavracijo gledajo z vidika gosta in ne gostinca, morda zato, ker dajejo v kuhinji izjemno velik pomen svežim sestavinam, in morda tudi zato, ker jih družijo ne le družinske vezi, ampak tudi ljubezen do Azije, njene kulture in kulinarike. Na svojih zemljevidih so obkljukali Tajsko in Kitajsko, Filipine, Indonezijo, Malezijo in Nepal, s potovanj pa so domov prinesli začimbe, recepte in željo, da bi Azijo okusili tudi v Sloveniji. Najprej so jedi pripravljali le v domačem voku, nato pa so se odločili za prvi skupni projekt treh generacij in v pritličju stare ljubljanske meščanske hiše, ki je v družinski lasti že od leta 1840, začeli obnavljati, preurejati in oblikovati prostor, ki naj bi sprva postal tajska restavracija. Kmalu je osnovna zamisel prerasla svoje meje in zasnovali so koncept restavracije, ki jedilniku prepušča svobodo: niso se omejili na le eno kulinariko, usmerili so se v kulinariko jugovzhodne Azije. Ker so Manja, Nana in Denis po duši nekoliko umetniki, jim je blizu tudi vedno bolj priljubljena kuhinja združevanja različnih okusov ali »fusion food«. Zato v svoji restavraciji poleg tradicionalnih azijskih jedi, kot so vietnamski zavitki, rdeči in zeleni tajski kari in juha iz kokosovega mleka (Tom Ka Gung in Tom Ka Gai), japonska tempura in juhe miso, ponujajo tudi »asian fusion food« ali azijsko združevalno kuhinjo, v kateri azijske okuse prepletajo z evropskimi – azijska zelišča in začimbe združujejo z »našimi« sestavinami. Med temi je Shambalina največja uspešnica zagotovo biftek v marinadi z limonsko travo in azijskimi začimbami. Manja pravi, da k njim ljudje hodijo celo izključno samo na tak biftek!

 


V reviji Dober tek lahko preberete več o tem, kako v restavracijo Shambala prihajajo v Sloveniji nedostopne azijske sestavine, zakaj so njihove rakovice tako zelo slastne, katerih jedi z jedilnika nikoli ne bi umaknili in od kod zamisel za skrivnostni ime Shambala. Objavili smo seveda tudi nekaj azijskih receptov, teorijo pa smo v prakso spremenili na Dobertekovem kuharskem tečaju azijske kuhinje.


 

 

Na spletnih straneh www.dobertek.com uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Če vas zanima več, prosimo, preberite naše pogoje poslovanja. Sprejemam piškotke s te strani. Če vas zanima več, prosimo preberite naše pogoje poslovanja.

Sprejemam piškotke s te strani

Več o zakonodaji