Članki

VINO V PREHRANI S STALIŠČA MEDICINE

Avtor: Marko Kocijan, dr. med.

DT 1/2010

 

V medicini se je odnos do pitja skozi čas spreminjal. Odvisen je bil od razvoja medicinske stroke, zemljepisne lege, socialnih okoliščin, religije itd. Hkrati pa stališča v medicini glede alkohola nikoli niso bila povsem enotna. Tudi danes se nekoliko razlikujejo, nanje namreč še vedno vplivajo država, zemljepisna lega, specialnost stroke in starost ljudi, za katere naj bi določeno mnenje veljalo. Kljub temu pa lahko strnemo strokovna mnenja z vsega sveta v poved, ki jo zastopa tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO): »Čim manj, tem bolje,« kar velja na splošno za vse alkoholne pijače. Stališča medicine so precej restriktivna predvsem zaradi velike zlorabe pitja alkoholnih pijač, ki povzroča številne okvare zdravja ter socialno in ekonomsko škodo, pri čemer se Slovenija žal uvršča precej visoko v evropskem merilu.


Vino ni industrijski izdelek, ampak kmetijski pridelek. To je pijača, ki vsebuje številne zdravju koristne snovi, od mineralov do antioksidantov, zato bi bilo škoda, da tega bogastva ne bi zaužili. Vendar pa se moramo ob vsakem trenutku zavedati, da je vino le ob pravilnem načinu uživanja zdravo in da lahko ob zlorabi postane škodljivo. Ob številnih koristnih značilnostih ima le eno slabo lastnost za tiste, ki pretiravajo. Že stari Grki so uživanje vina ponazorili s trikotnikom in v oglišča napisali: hrana – zdravilo – strup. Tudi za marsikatere druge snovi velja, da je od količine in načina zaužitja odvisno, v katerem oglišču bodo pristale.
Količina popitih alkoholnih pijač se meri v enotah, pri čemer ena enota vsebuje deset gramov čistega alkohola – pri vinu torej približno en deciliter vina. Zgornja meja manj tveganega pitja je pri moških dva decilitra vina dnevno in ne več kot pet decilitrov vina ob eni priložnosti, pri ženskah in starejših od 65 let pa je ta meja za polovico nižja. SZO sicer upošteva tudi različne navade ljudi po svetu in zgornjo mejo za manj tvegano pitje postavlja pri 21 decilitrih vina pri moških in 14 decilitrih vina tedensko pri ženskah. »Tvegano pitje« je tisto, pri katerem že ugotavljamo njegove škodljive posledice, a še ni prišlo do sindroma odvisnosti od alkohola. Pivci imajo težave s telesnim in duševnim zdravjem, razmerami v družini, na delovnem mestu, s policijo in podobno. Sindrom »odvisnosti od alkohola« že spada k boleznim. Zanj je značilna močna želja po alkoholu, težave pri obvladovanju pitja, vztrajanje pri pitju kljub škodljivim posledicam, zanemarjanje obveznosti, povečanje tolerance za alkohol in abstinenčna kriza po prenehanju pitja.


Najpomembneje je, da pijemo preudarno. Izraz »preudarno pitje« priznava tudi naša psihiatrična stroka. Za tako pitje je pomembno, da se oseba poleg upoštevanja zgoraj omenjenih priporočenih količin zaužitih alkoholnih pijač ne odloča za pitje v duševni stiski ali duševnih težavah, da ne pije zaradi pritiska okolja in proti svoji volji (pod vplivom družbe, vrstnikov, svojcev, sodelavcev) in da ne pije pred opravljanjem odgovornega dela in med njim, kot so vožnja vozila, pouk, operacija in podobno. Po izkušnjah nekaterih prijateljev, kolegov, bolnikov in po svojih lastnih izkušnjah ima preudarno pitje vina pozitivne posledice. Pomaga pri uravnavanju krvnega pritiska, telesne teže ter psihično sprošča pri vsakodnevnih napetostih in stresih.

 


Članek o vinu z medicinskega stališča je tu skrajšan, v celoti ga lahko preberete v reviji Dober tek. V njem boste izvedeli več o poljudnih in strokovnih izrazih, ki so v rabi ob vprašanju alkohola, o njihovem pomenu ter zanimivh izsledkih znanstvenih raziskav.


 

 

Na spletnih straneh www.dobertek.com uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Če vas zanima več, prosimo, preberite naše pogoje poslovanja. Sprejemam piškotke s te strani. Če vas zanima več, prosimo preberite naše pogoje poslovanja.

Sprejemam piškotke s te strani

Več o zakonodaji