Članki

PRI ISTENIČEVIH NA BIZELJSKEM

Avtorica: Adreja Brglez
Fotografije: Cveto Sonc, revija Dober tek
 

Družina in posestvo Istenič ter njihove že večkrat nagrajene penine so našim bralcem verjetno dobro znani. Ko je pred več kot štiridesetimi leti enolog in oče Isteničevih penin Janez Istenič sprejel pogumno odločitev, da se poda v vinogradniške vode, saj so ga poleg žene Mihaele na Bizeljskem očarali tudi vinorodni griči, se mu še sanjalo ni, kam ga bo vse to popeljalo.


KAKO SE JE ZAČELO

Športni duh, tekmovalnost in, upam si zapisati, tudi malo komercialne žilice so ga gnali vse do danes, ko še vedno razmišlja, kako bi doseženo presegli in kaj vse bi bilo treba še postoriti za boljšo kakovost v kozarcu. Kot neutruden iskalec, ki je prepotoval veliko sveta, da bi spoznal svet vina in ljudi, ki ga ustvarjajo, je dobil idejo, da je Bizeljsko s svojimi danostmi in podnebjem kot nalašč za pridelavo osnovnih vin, ki bi bila lahko odlična odskočna deska za pridelavo penin. Zelo pogumno, sploh pa za čase, ko kultura pitja in prehranjevanja nasploh ni bila prav naklonjena uživanju penečih vin in ko je bil merilo kakovosti za množice kar fruškogorski biser! Tako sta se rodili prvi dve znamki penin: Barbara in Miha – imeni sta dobili kar po Isteničevih otrocih.

Kdo ve, kaj bi bilo, če ne bi nekje na tej poti vskočil še nadebudni sin Miha, ki je očetovemu bolj racionalnemu principu in »ziheraštvu« dodal precej svoje igrivosti in mladostne zagnanosti. Kot profesionalnemu igralcu ragbija mu ob hudi poškodbi ni ostalo kaj dosti idej, kako si zaslužiti za žepnino – podal se je na svoj prvi vinski sejem in na kozarčke prodal vse penine, ki mu jih je »dal« oče. Uspeh in dober odziv publike sta mu dala misliti (povedal nam je zgodbo o svoji stranki mornarju, ki je želel »enga belga pa enga rdečga, pa še enga zmešanga«) in ga spodbudil za naslednji sejem. In še danes hodi po sejmih – malo drugače seveda, a vendar. Prevzel je prodajo, je direktor podjetja in skrbi za njegovo celotno poslovanje.

Danes so Isteničevi največji zasebni pridelovalci penin po klasičnem postopku zorjenja v steklenici v Sloveniji in se po količini postavljajo ob bok velikim slovenskim blagovnim znamkam klasične penine. V Isteničevih kleteh lahko vino zori celo v pol milijona steklenic hkrati! Zaradi potrebe po povečevanju zorilnih prostorov so pred leti kupili in z evropskimi sredstvi obnovili dvorec, ki se danes imenuje Vila Istenič in stoji prav pri vhodu na posestvo. Dvorec, kjer so bili upoštevani ekološki standardi gradnje, je bil obnovljen kot zaščiten arhitekturni spomenik in je čudovita popestritev okolja. Urejen je za sprejeme manjših skupin in posameznikov, ki si želijo posebnega razvajanja z dobrotami, ki jih pridelujejo Isteničevi.
To niso le penine, kar so tudi želeli povedati in pokazati ob našem obisku. A po vrsti …

PENINE ISTENIČ

PRI ISTENIČEVIH NA BIZELJSKEM

O peninah Istenič, njihovih šampionskih naslovih in nedvomni kakovosti je bilo že veliko napisanega. Izpostavimo le nekaj zadnjih zanimivosti. Inovativen pristop v trženju penin predstavlja njihov zadnji projekt penina Vila Istenič, osvežujoča lažja penina, ki jo postrežejo z ledom in rezino sveže pomaranče, limete, kumare ali lističi mete (za zimske dni). Pridelana je po posebnem postopku, pri katerem vino zadrži svoj okus do samega konca. Penina je postala zelo priljubljena na Hrvaškem, še več prometa pa si Isteničevi obetajo v naslednji turistični sezoni.

Vina za pridelavo penin pridelujejo na 10 hektarjih lastnih vinogradov na dveh čudovitih legah Drenovec in Piršenbreg (lapornata in peščena tla). Poleg klasičnih sort za penine, kot jih poznajo v Šampanji, veliko adutov stavijo na njihovo posebnost – rumeni plavec. Dodajajo ga v manjšem obsegu, a so pridelali tudi čisto penino, ki jo bo kmalu ocenil znameniti poznavalec Francije in šampanjcev Steven Spurrier. Če bo ocena odlična, si bo moral Miha za svojega abrahama omisliti kakšno drugo vino iz njihove zakladnice – rumenega plavca bodo namreč izstrelili v posebno tržno orbito! Kar 80 odstotkov vsega rumenega plavca zraste na Bizeljskem in to je osnova,  če bodo le ocene prave za veliki met ... V tem smislu jih zanima le eno – biti povsem na vrhu. Da so že visoko, je dokazalo nedavno ocenjevanje, rezultate pa so prejeli prav na dan našega obiska: v Italiji je na tekmovanju klasičnih penečih vin Bollicine del Mondo med 200 vzorci »klasike« s celega sveta Isteničeva penina Prestige brut nature 2003 dosegla sedmo mesto! Druga penina, Prestige brut, se je uvrstila med prvih trideset. Tudi vinska akademija Mundus Vini jim je za penini Prestige brut 2006 in Gourmet Rose podelila 89 in 88 točk, kar je izjemno visoko. Kaj dodati? Izjemno in čestitke! Naključje ali pa tudi ne – morda bodo v kratkem poslali svoje prve steklenice v srce pridelave šampanjca, pokrajino Šampanjo. Ob nedavnem obisku te francoske pokrajine so Isteničevi s svojo penino namreč tako navdušili enega od tamkajšnjih gostincev, da je takoj oddal naročilo!

MIHA

PRI ISTENIČEVIH NA BIZELJSKEMSin Miha izžareva dobro voljo, energijo in neposrednost. Pravi, da je njegov moto kakovost in zadovoljstvo kupca: »Delamo in ustvarjamo penine za širok spekter ljudi – od poznavalcev do pivcev, ki jim je kozarček penine le del življenjskega sloga, s kakovostjo in vsem, kar je za njo, pa se raje ne obremenjujejo preveč. Zato potrebujemo vedno nove pristope tako v pridelavi kot v trženju – vedno moraš znati ponuditi pravo stvar!« Zato so bili prvi, ki so na trg poslali aromatizirano pijačo na osnovi penečega vina – penina Desiree je takoj postala tržni hit in ima še danes opazen krog ljubiteljev. Imajo tudi svoj Klub ljubiteljev penin – KLP, ki deluje od leta 1997 in v katerem povezujejo svoje odlične stranke. Z odzivom članov, ki jih je kar okoli petsto, preizkušajo svoje delo in odločitve.

Izvozijo okoli 30 odstotkov proizvodnje, kar je veliko za slovenske razmere, Miha pa si precej obeta tudi od Kitajske, kamor so penine pred kratkim že uspešno izvozili, vsekakor pa bodo tja morali še z rdečimi peninami. Prav poučna je njegova »kitajska« zgodba – sejemska – kako le drugače. Opazil ga je (in tudi obratno) kitajski poslovnež, in to samo zaradi spoštljivega pristopa ob predstavljanju svojih penečih vin! »Kulturo, ki jo s seboj prineseš, opazijo ljudje, ki jo imajo in jo cenijo tudi sami! Je pa težko – tudi ko končno prodreš in se dokažeš, je naša največja slabost popolna neprepoznavnost Slovenije!« Miha je v podjetju od leta 1990, zdaj pa vodi marketing, prodajo, nabavo in celotno poslovanje, predvsem pa razmišlja o nadaljnjem razvoju. Pravi, da gredo v zmanjšanje asortimenta, da pa ostajajo na obeh bregovih – konzumnem, to je množičnem trgu, in top segmentu, kjer je, kot pravi, delo in življenje najlepše. Če je oče Janez »oče« penin in njihov ustvarjalec, vidi sebe kot nekakšnega vzgojitelja – učitelja penin. V posel je Miha pripeljal tudi ženo Svetlano, najstarejša od njunih treh otrok pa že pridno pomaga pri predstavitvah.

BARBARA

Tudi hčerka Barbara je vseskozi vpeta v poslovanje podjetja Istenič. Organizira in vodi degustacije, zaradi ljubezni do golfa pa je stkala veliko poznanstev blizu in daleč. Pred kratkim je prevzela tudi mesto direktorice v podjetju »Istenič Pjenušci« na Hrvaškem. Sosednja Hrvaška in Zagreb, ki sta le streljaj od njih, sta zelo pomemben trg, ki se je pred leti žal zelo zaprl, zdaj pa se k sreči oživlja. Pripravljajo se na obiske, ki bodo ob vstopu Hrvaške v EU ponovno oživeli, saj je bilo pri Isteničevih nekdaj pravo središče obmejnih dogodkov. V času našega obiska je z navdušenjem pripravljala martinovanje v njihovi kleti. Povedala je, da so letos k martinovanju pristopili malo drugače – imeli so slavonskega kuharja, ki je pripravljal pravi »fišpaprikaš«, poleg pa so ponudili mlado vino. Vse naj bi bilo v znamenju dobre kuhinje in kulturnega uživanja vina.

PENINA OD ZAČETKA DO KONCA, BALZAMIČNI KIS IN DRUGE DOBROTE

Naše druženje ne bi bilo tako dolgo in bogato, če nam Isteničevi ne bi pripravili prvovrstnih kulinaričnih presenečenj, za katere je poskrbel »chef« iz njihovega kraja, ki ga k sebi povabijo za posebne priložnosti. Ob kulinaričnih dobrotah pa smo uživali ob odlični penini Prestige brut. Nekaj sestavin so prispevali Isteničevi sami.

PRI ISTENIČEVIH NA BIZELJSKEM

Marinado za mlado goveje meso je kuhar pripravil z aromatičnim in sladkastim balzamičnim kisom, ki ga pridelujejo že dvajset let. Janez si želi, da bi tudi preostale dobrote s posestva našle svoje mesto na mizi in v hišni ponudbi. Njegova uresničena želja je bila pridelati tudi odličen dolgo zorjeni balzamični kis. Za zorjenje imajo dve posebni kleti, kjer v večjih in manjših sodih iz različnih vrst lesa (akacijevega, kostanjevega, hrastovega in češnjevega), kis zori v povsem naravnih okoliščinah – od vročine do zmrzali. Tako dobi svoj značaj, se združuje in mora, preden gre v stekleničke, odležati vsaj šest, najpogosteje pa kar deset let. Pri prvi jedi je kuhar k junetini pripravil še ješprenovo solatko z zelišči in bučnim oljem ter po njej naribal mladi ovčji sir. Kakšna kombinacija okusov! Sledila je fižolova juha zelo domačega okusa, zabeljena s kakovostnim bučnim oljem in tankimi rezinami popečene slanine. Janez se je ob tem razgovoril, da je bila njegova ideja ne le pridelava penin – imeti je treba vse, kar izhaja iz grozdja, kar so pravzaprav nekakšni stranski pridelki. Tako pridelujejo tudi svoj vinjak, ki ga zorijo v lesenih sodih, pred nekaj leti pa so kuhali tudi svoj tropinovec. »Čeprav se malo hecno sliši, zadnje čase kuhamo tudi svoje marmelade.«

PRI ISTENIČEVIH NA BIZELJSKEM

Prav z Isteničevim vinjakom je bil flambiran telečji medaljon, ki ga je kuhar izbral za glavno jed. Vinjak je dal mesu čudovito aromo, pire s korenjem in štrukelj iz rdečega zelja, zabeljen z drobtinami, pa sta poživila ne le videz, pač pa tudi celoten okus jedi. Končali smo s sladico – skutina torta na kremi iz domačih kutin! Prvovrstno, zanimivo, ravno prav sladko in osvežilno.

PRI ISTENIČEVIH NA BIZELJSKEM

Kuhar nam je razložil, da je kutine omehčal na sladkorju in maslu, da pa je sok odlil, saj »zna tu in tam pogreniti«. Nato je kutine pretlačil, dodal malo masla in krema je bila končana. Kutine so nas nasploh pozdravljale na vsakem koraku – imajo čudovit in nevsiljiv vonj in z njimi je bolj zdravo odišaviti prostore kot z zdravju škodljivimi pripravki, ki jih tako zavzeto oglašujejo.

JANEZ

PRI ISTENIČEVIH NA BIZELJSKEMKo se je leta 28. 9. 1968 pri 28 letih odločil, da bo delal penine, je odločitvi sledila vrsta preizkušenj. »Doživel sem lepe in manj lepe trenutke. Lahko pa rečem, da še danes z enakim veseljem delam stvari, ki sem jih začel pred mnogimi leti. Upam, da so se moji otroci, ki več niso otroci, prav tako pa naši zaposleni, lahko ob sodelovanju z menoj veliko naučili tako glede stroke kot glede medsebojnih odnosov.« Janez še vedno ob pomoči svojih zaposlenih, ki jih zelo ceni in spoštuje, obvladuje celotno tehnologijo v vinogradu in kleti. Njegove so zamisli o tehnoloških postopkih, odločitve o zorjenju, pretokih, rezanju vin … V Sloveniji bi si želel več povezanosti med pridelovalci in tudi strokovno javnostjo: »Peničarji smo se hudo razmnožili in ni povsem znano, niti koliko nas je, kolikšna je pridelava, potrošnja ...« Januarja letos je na lastno pest organiziral prvi veliki simpozij o penečih vinih kar pri njih, v Vili na Bizeljskem, in povabil strokovnjake, pridelovalce in medije: »Degustacija in predavanja so pokazali, da smo zelo različni. Idejo so posvojili drugi, kaj bo, se pa ne ve.« Janez Istenič prisega na dolgo zorjenje na kvasu. Ima svoj pogled na to, kaj je in kaj ne more biti penina. Prepričan je, da le pet ali šest let zorjenja ob pravi osnovi lahko ustvari tiste želene in cenjene nadihe po kruhu, skorjici, suhem sadju, zapečenosti: »Obe smeri sta pravi – tista priljubljena, ki vleče množice, in ta, ki si jo želimo izpopolnjevati v naši hiši.« Veliko razmišlja o spremenjenih klimatskih razmerah in o tem, kako se bodo nanje prilagodili. Čeprav je žena Mihaela večinoma bolj tiha spremljevalka, pa smem zapisati, da bi brez nje težko dosegli, kar imajo. Verjamem, da nihče nikoli ne bo izvedel, kako naporno je bilo vse, a ker je tudi sama športnica in nekdanji pedagog, je znala z veliko potrpežljivosti in dobre volje sprejeti vse izzive in ob tem zadržati vedrino in optimizem. Saj poznate tisto o vogalih ....

Kako zajeti tako bogato življenje in delo ter na hitro predstaviti vse, kar imajo in so v letih ustvarili pri Isteničevih v Stari vasi na Bizeljskem? Kdor bi želel kaj tega okusiti sam, ga bodo z veseljem sprejeli in pogostili. Če se težje odpravite na pot in če bi radi dobili celovitejši vtis o tem, kako se je zgodba rodila in kako so iz nič ustvarili dobro hišno ime, lahko preberete monografijo »Istenič penine. Življenjska zgodba družine Istenič«, ki jo je napisal esejist in vinski poznavalec Drago Medved. V njej je zajet duh časa in življenja, ki smo ga in so ga živeli – še pred kratkim, ko ni bilo avtocest, računalnikov in mobitelov – zato, kot pravi Janez Istenič, da se kaj ne pozabi in da se ve: »To, kar je zapisano, se je tudi zgodilo …«

Peninam Istenič se glede na napovedi marketinških strokovnjakov, ki delajo raziskave na globalnem trgu, še vedno pišejo spodbudni časi. Trg penečih vin je namreč v stalnem vzponu, čeprav se vse bolj nagiba k lažjim peninam – v trendu je zlasti prosecco. Isteničevi so polni idej in razmišljajo o časih, ki prihajajo, zato sem prepričana, da bo družinska barka še naprej plula s polnimi jadri in z dobrim vetrom. Mi pa bomo uživali v različnih peninah z njihovim podpisom – Barbara, Prestige brut, Gourmet rose, Desiree, Nr. 1, Vila Istenič …

Več informacij o vinarju dobite TUKAJ

 

 

 

 

Na spletnih straneh www.dobertek.com uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Če vas zanima več, prosimo, preberite naše pogoje poslovanja. Sprejemam piškotke s te strani. Če vas zanima več, prosimo preberite naše pogoje poslovanja.

Sprejemam piškotke s te strani

Več o zakonodaji