Članki

GOSTILNA VOVKO

Avtorica: U. P.
 

Le streljaj od romantičnega gradu Otočec sta pred petintridesetimi leti Marina in Anton Vovko v svoji hiši odprla gostilno Vovko in z okusnimi obarami, prežganko, telečjimi kračami in dolenjskimi dobrotami kmalu prišla na dober glas. K temu je pripomogel tudi glas o baje najboljših jedeh z žara na oglje na tem koncu Slovenije, ki jih je mojstrsko pripravljal (in jih še pripravlja) gospod Anton. 


GOSTILNA VOVKO

Kulinarika domače gostilne se je z leti nekoliko spreminjala in prilagajala željam gostov, danes pa ponovno sloni na prvotnih dveh stebrih: žaru na oglje, na katerem so mleto meso (po katerem je Vovkov oče sicer slovel) zamenjali kakovostni večji kosi in dobre ribe, in sodobno prevetreni dolenjski kulinariki. Za to je delno odgovoren tudi Rok Vovko, ki je pred tremi leti od staršev uradno prevzel vodenje gostilne, čeprav sta Marina in Anton še vedno močno vpeta v njeno delovanje. V domači gostilni rezance še vedno režejo »na roko«, pečejo kruh, pripravljajo štruklje (ajdove, sirove in sezonske) in dolenjske žlikrofe, v katerih so tradicionalni nadev iz svinjske drobovine zamenjali s teletino ter jim dodali polivke iz sestavin, ki trenutno rastejo v okolici. Posebnost v ponudbi so sladkovodne ribe, pozimi pa so priljubljene domače suhe mesnine in koline, med slednjimi predvsem tlačenka, dvakratna zmagovalka na prazniku kolin v Kostanjevici, za katero Rok pravi, da je to »taka, dolenjska zadeva«. Z redkimi izjemami so dolenjske tudi vse sestavine, ki jih skrbno izbirajo pri ljudeh, ki jih poznajo in jim zaupajo. Zato nam Rok ob vsaki sestavini spodnjega recepta pove tudi, od kod je surovina prišla: »Šparglje jemljemo pri Kramarju, ker so ekološki, pirin riž je s kmetije Repovž, sulca dobimo od ribičev, če imamo srečo, drugače pa iz ribogojnice Goričar pri Kostanjevici. Edina sestavina te jedi, ki ni lokalna, je oljčno olje – prihaja iz Slovenske Istre, od Vanje Dujca. Vem, da ljudje vedno bolj cenijo, če je izvor jediznan , zato je vse to napisano tudi na našem jedilnem listu,« razlaga in že pogleduje k očetu, ki se je izpod Gorjancev pravkar vrnil s polnim prtljažnikom pravkar nabranega čemaža.

Gostilna Vovko je bila med prvimi gostilnami, ki so pridobile pravico do uporabe znamke Gostilna Slovenije. Rok je prepričan, da se prav družinske gostilne najbolje obnesejo in najdlje obdržijo: »V slabih časih družina stopi skupaj in skupaj premaga ovire, pa tudi vsak gost je za družinsko gostilno pomembnejši.« Kot vsi »pravi Dolenjci« ima družina seveda tudi svoj vinograd. Leži na Tolstem vrhu, kjer pridelujejo modro frankinjo, kerner, zvrst dolenjsko belo vino in (seveda!) hišni cviček, ki prav zdaj čaka na svojo novo nalepko s stilizirano podobo volka. Ker imajo pred hišo 38 orehov, proizvajajo svoj orehovec, in ker ima stric čebele, stekleničijo tudi med. Kot predsednik novomeške sekcije za gostinstvo in turizem pri obrtni zbornici skuša Rok Vovko lokalne gostince spodbujati k izobraževanju in spoznavanju novih pristopov v gostinstvu, a je prepričevanje zaradi dolgoletne zapostavljenosti Dolenjske dokaj težko. »Vsi bi se morali zavedati, da moraš za uspešno pot imeti znanje in jasno filozofijo, kaj delaš in kako boš delal naprej!« je prepričan.

Več informacij o restavraciji dobite TUKAJ

 

 

 

Na spletnih straneh www.dobertek.com uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Če vas zanima več, prosimo, preberite naše pogoje poslovanja. Sprejemam piškotke s te strani. Če vas zanima več, prosimo preberite naše pogoje poslovanja.

Sprejemam piškotke s te strani

Več o zakonodaji