Članki

GOSTILNA MÜLLER

Avtorica: U. P.
 

V gostilni Müller imajo prav poseben odnos do kruha. Sveže pečenega postrežejo na leseni podlagi, zraven natresejo orehe in suhe slive. Pri Müllerju je kruh, ki ga postavijo na mizo, odraz kuhinje, dobrodošlica gostu in potrditev, da je izbral dobro. Po svoji ljubezni do kruha, pogač in spretnosti oblikovanja krušnega testa v košare in pletenice so znani tudi zunaj Črnomlja. Gostje želijo včasih izdelke iz kruha odnesti kar s seboj, čeprav so del okrasja gostilne in ne njena ponudba. In mislite, da jim ga ne dajo? »Damo, seveda damo; saj smo vendar v Beli krajini!« se zasmeji Tina, predstavnica že četrte generacije gostilne Müller (ki v rokah pestuje malo Lino, peto generacijo).


GOSTILNA MÜLLERGostilna Müller je, predvsem po zaslugi marljive mame Stanke,neprestano odprta vse od leta 1965. Gospa Irena Müller se spominja časov, ko je posel tekel sam od sebe, ko je bila gostilna polna kot škatlica vžigalic in niso imeli niti časa razmišljati, kako bi pritegnili goste: »Če so ljudje začutili, da delaš dobro in pošteno, je bilo polno. Zmeraj mi bodo v mislih ostale besede mojega tasta, ki je v trenutku, ko je bila taka gneča, da smo se že kar malo nervozni prebijali od kuhinje do miz, rekel: ‚Zapomnite si te dni. Lahko da bodo prišli časi, ko boste še prosili, da bi se lahko tako drenjali med gosti.‘ Take čase danes občutimo vsi gostinci, zato se je za vsakega gosta treba truditi bistveno bolj in več razmišljati o ponudbi ter vztrajati pri kakovosti.«

Čeprav v gostilni ni vsak dan gneča, so z obiskom zadovoljni in kot uveljavljena črnomaljska gostilna uspešno ohranjajo svoj ugled. Ponosni so, da k njim pridejo tudi tujci – in to zagotovo ne naključno, saj je gostilna skrita pod »črnomaljskim Tromostovjem«, kot se radi pošalijo. Iz središča Črnomlja do gostilne (v smeri Adlešičev) namreč v borih 400 metrih pentljasto zavite ceste prečkate kar tri mostove! To ima tudi svoje prednosti, predvsem poleti, ko jedi v senci drevesnih krošenj postrežejo na leseni terasi, ki se dviguje nekaj metrov nad strmim pobočjem in ponudi čudovit pogled na reko Lahinjo. Jedilnik gostilne Müller je tak, kakršnega pričakujemo v uveljavljeni domači gostilni, obsežen in prilagojen letnemu času in praznikom, tradicionalne belokranjske jedi pa ponujajo po dogovoru. Za našo revijo so ustvarili novo jed, ki bo zdaj tudi v njihovi ponudbi: »Želeli smo se izogniti tako tipičnemu jagenjčku, čeprav ga seveda ponujamo, v rožmarinovi omaki in jagnječje kronice na žaru. Kolebali smo med žrebičkovim biftkom in divjačino ter se nazadnje odločili za slednjo, saj so belokranjski gozdovi polni divjadi. V jedi Belo krajino predstavljajo tudi avtohtona čebulabelokranjka, metliška črnina in stara slovenska sorta jabolk bobovec. Pirina pogačica predstavlja našo ljubezen do kruha in je nekakšna slana izpeljanka ocvirkovke,« novo jed opiše gospa Irena.

Gostom ponujajo tudi prenočišča in najem koles, zaključene družbe pa povabijo med vinograde v svojo zidanico na Stražnjem vrhu, od koder se razteza panoramski pogled na Črnomelj z okolico. Postrežejo jim z domačo šunko na stojalu, jedmi izpod peke, z žara ali iz kotlička in belokranjskimi vini. Najbolj nadobudni pa se lahko od tam po razgled odpravijo na najvišjo belokranjsko goro, Mirno goro (1048 m. nm. v.).

Več o Beli Krajini si lahko preberete v članku v Dober teku 4/2013 o gostišču pa na tej povezavi.


 

 

 

Na spletnih straneh www.dobertek.com uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Če vas zanima več, prosimo, preberite naše pogoje poslovanja. Sprejemam piškotke s te strani. Če vas zanima več, prosimo preberite naše pogoje poslovanja.

Sprejemam piškotke s te strani

Več o zakonodaji